ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE    
OSTALO
FORUM                   
ISKANJE                   
DOSJE:NOORDUNG                


 

 


Portal Vesolje.net ni
porabnik proračunskih
sredstev Republike
Slovenije in ne
 predstavlja stroška
 za davkoplačevalce.


 



Portal o astronavtiki in astronomiji
   v spletu od 10.12.1997

04.11.2015 - Prva poskusna izstrelitev lahke rakete super strypi z mikrosateliti
  Prva poskusna izstrelitev lahke rakete super strypi z mikrosateliti  

Kaua'i, Združene države Amerike
04.11
.2015

Piše Simon Zajc
Dopolnjeno: 04.11.2015 ob 07:00

Iz ameriških zračnih sil (USAF) so sporočili, da se je današnja poskuskna izstrelitev rakete super strypi končala neuspešno, saj je po približno eni minuti prišlo do težav v delovanju prve stopnje rakete. Razlog za neuspeh še ni znan.

Piše Simon Zajc
Objavljeno: 04.11.2015 ob 05:05

Z raketnega poligona ameriške mornarice (Pacific Missile Range Facility) na obali Kokole Point otoka Kaua'i na Havajih so danes ob 04:45 po srednjeevropskem času prvič poskusno izstrelili lahko nosilno raketo super strypi. Raketo, ki je temelji na sondažni raketi strypi iz 60. letih preteklega stoletja, sestavljajo tri stopnje z novo razvitimi motrji na trdno gorivo družbe Aerojet Rocketdyne. Nad načrtovanjem in izdelavo rakete je sicer bdel ameriški nacionalni laboratorij Sandia, kjer so razvili že prvotno sondažno raketo, ki se je uporabljala za jedrske poskuse. Razvoj rakete, ki je visoka 20 m in tehta okrog 24 ton, je potekal v okviru urada ameriškega vojaškega letalstva za hitro odzivnost v vesolju (Operationally Responsive Space) in je stal 45 milijonov ameriški dolarjev. Raketa je poletela z izstrelitvene rampe s tirnico, ki je poskrbela za pravilno smer poleta v prvih trenutkih, nato pa je bila stabilizirana s pomočjo vrtenja okrog svoje navpične osi. Video prenos izstrelitve je bil končan še preden je prva stopnja končala delo in videti je bilo, da se je raketa začela nenadzorovano gibati po manj kot minuti poleta. Informacij o tem, ali je bila izstrelitev uspešna, ni. Vsi trije motorji bi morali delovati skupaj manj kot tri minute, približno 13 minut po izstrelitvi pa bi raketa v polarno orbito z višino med 415 in 490 km nad površjem Zemlje ter naklonom 94,7° glede na ekvator morala utiriti 13 malih satelitov in mikrosatelitov: HiakaSat z maso 55 kg za Univerzo na Havajih, 8 mikrosatelitov projekta Edison za NASO, PrintSat za Univerzo v Montani, Argus za Univerzo v St. Louisu, STACEM za Univerzo v Utahu in Supernova-Beta za podjetje Pumpkin iz San Francisca. Ni znano, ali bo ameriško letalstvo nadaljevalo z razvojem rakete, ki naj bi v zemeljsko orbito z višino 400 km zmogla utiriti okrog 300 kg.

 

Prvi trenutki izstrelitve

¸

Super strypi na izstrelitveni rampi +

 

Brez pisnega dovoljenja avtorja je vsebino strani prepovedano uporabljati ali posredovati drugam.
Copyright
© Simon Zajc, Vesolje.net 1997-2015

 



Pogled iz vesolja
24.8.2019 05:53


Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune