ASTRONAVTIKA
ASTRONOMIJA
NOVICE    
OSTALO
FORUM                   
ISKANJE                   
DOSJE:NOORDUNG                


 

 


Portal Vesolje.net ni
porabnik proračunskih
sredstev Republike
Slovenije in ne
 predstavlja stroška
 za davkoplačevalce.


 



Portal o astronavtiki in astronomiji
   v spletu od 10.12.1997

30.07.2020 - Atlas 5 ponesel ameriško sondo Mars 2020 k Marsu
  Atlas 5 ponesel ameriško sondo Mars 2020 k Marsu  

Cape Canaveral, Združene države Amerike
30.07.2020

Piše Simon Zajc
Objavljeno
: 30.07.2020 ob 14:00
Dopolnjeno: 30.07.2020 ob 14:50

Z ameriškega letalskega oporišča Cape Canaveral na Floridi je ob 13:50 po srednjeevropskem času ameriška družba United Launch Alliance izstrelila raketo altas 5 (različica 541) z dodatno stopnjo centaur, ki je za ameriško vesoljsko agencijo NASA v vesolje ponesla ameriško sondo Mars 2020. Štiri minute po izstrelitve je prva stopnja opravila svoje delo in odpadla, centaur s sondo pa je vžgal svoj motor in nadaljeval polet. Enajst minut in 39 sekund po izstrelitvi je ugasnil motor in prispel v začasno orbito. Triintrideset minut kasneje je centaur znova vžgal motor za osem minut. Sonda se je od zadnje stopnje rakete ločila ob 14:48 in zdaj sama nadaljuje polet v medplanetarni prostor. Pristanek na Marsu je načrtovan za 18. februar 2021.

Sonda Mars 2020 ima maso okrog 4.000 kg, izdelali pa so jo v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL), ki spada pod okrilje NASE. Narejena je po zgledu sonde Mars Science Laboratory, ki je leta 2012 na Mars dostavila robotsko vozilo Curiosity. Sondo sestavljata potovalni odsek in zaščitna školjka s toplotnim ščitom, v kateri sta med potovanjem od Zemlje do Marsa nameščena pristajalni odsek in robotsko vozilo Perseverance. Potovalni odsek sonde ima sončne celice in osem raketnih motorčkov za usmerjanje, s katerimi bo poskrbel za popravke na poti in natančen prihod v bližino Marsa. Zaščitna školjka ima padalo, s katerem bo upočasnjen začetek spusta skozi Marsovo atmosfero. Minuto pred pristankom se bo ločila od pristajalnega odseka, ki bo z raketnimi motorji poskrbel za mehak pristanek robotskega vozila na površju. Cilj za pristanek je krater Jezero s premerom 49 km na planjavi Isidis Planitia, 18° severno od ekvatorja. Znanstveniki menijo, da se je v daljni preteklosti v krater stekala voda po dveh kanalih, ki sta v njem ustvarila delto in pustila do kilometra globoke naplavine. Tam bi se lahko ohranile sledi življenja, če se je morda kdaj razvilo na Marsu.

Glavni tovor sonde predstavlja trimetrsko robotsko vozilo Perseverance, ki ima maso 1.025 kg in je izdelano na osnovi vozila Curiosity. Ima šest koles in dvometrsko robotsko roko z napravami za analizo in zbiranje vzorcev. Okolico bo opazovalo z množico kamer in z laserskim tipalom za kemijsko analizo kamenin na daljavo, vgrajen pa ima tudi samodejni laboratorij za analizo vzetih vzorcev. Z elektriko ga oskrbuje radioizotopni termoelektrični generator, ki vsebuje 4,8 kg plutonijevega dioksida in zadošča za 14 let delovanja. Na trebuhu ima Perseverance pritrjen tehnološki poskus v obliki helikopterja Ingenuity, ki ga bo vozilo odložilo na tla dva meseca po pristanku. Helikopter z maso manj kot dva kilograma bo poskušal postati prvo zračno plovilo na drugem planetu. Ima sončne celice, ki bodo omogočile do poldrugo minuto letenja na dan. Razen dveh kamer ne nosi nobenih drugih tipal.

Zbrani podatki o sondi Mars 2020 (Perseverance in Ingenuity)

 

Izstrelitev atlasa 5 s sondo Mars 2020 +

.

Posnetek sonde po ločitvi
od centaura +

.

Ilustracija sonde na poti k Marsu +

.

Ilustracija robotskega vozila in
helikopterja na Marsu +

.

Ilustracija robotskega vozila med
 vrtanjem vzorcev +

Kraj pristanka sonde Mars 2020 +

 

Brez pisnega dovoljenja avtorja je vsebino strani prepovedano uporabljati ali posredovati drugam.
Copyright
© Simon Zajc, Vesolje.net 1997-2020

 



Pogled iz vesolja


Planetarij - nebo
nad Slovenijo


Astronomski koledar
za slovenske kraje


Preleti Mednarodne
vesoljske postaje


Interaktivni atlas
prednje strani
Lune