Portal Vesolje.net ni porabnik proračunskih
sredstev Republike
Slovenije in ne predstavlja stroška
za davkoplačevalce.
Portal o astronavtiki in astronomiji
•
v
spletu od 10.12.1997
25.12.2021 - Izstrelili raketo ariane 5 z vesoljskim teleskopom James
Webb
Izstrelili raketo ariane 5 z
vesoljskim teleskopom James Webb
Kourou, Francoska Gvajana
25.12.2021
Piše Simon Zajc
Objavljeno: 25.12.2021 ob 13:50
Z
evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani,
ki leži blizu ekvatorja na atlantski obali Južne Amerike, je
družba Arianespace danes ob 13:20 po srednjeevropskem času
izstrelila raketo ariane 5 ECA z ameriškim vesoljskim teleskopom James Webb (JWST). Gre za največji vesoljski teleskop, ki so ga
gradili približno desetletje, projekt pa od prvih zamisli traja
že skoraj tri desetletja. Pri znanstvenem in tehnološkem podvigu,
vrednem deset milijard ameriških dolarjev,
sodelujejo ameriška vesoljska agencija NASA, ki nosi večino
stroškov ter evropska in kanadska vesoljska agencija. Evropska
vesoljska agencija ESA je prispevala 300 milijonov evrov, kar
vključuje izstrelitev.
Dve
minuti in 22 sekund po izstrelitvi sta se od prve stopnje ariane
5 ločili dve stranski raketi na trdno gorivo, približno minuto
kasneje pa se je odprl in od rakete ločil še aerodinamični
okrov, ki je varoval vesoljski teleskop Webb med poletom skozi
Zemljino ozračje. Osem minut in 47 sekund po izstrelitvi je prva
stopnja, katere motor sta poganjala tekoči vodik in kisik,
opravila svoje delo in se ločila od druge stopnje ESC-A. Druga
stopnja je za 16 minut in 6 sekund vžgala svoj motor in ponesla
vesoljski teleskop v prehodno tirnico, ki ga bo popeljala do več
kot milijon kilometrov oddaljenega cilja. Ločitev teleskopa od
rakete se je zgodila 27 minut in 7 sekund po izstrelitvi, 1.400
km nad površjem Zemlje.
Predvidoma mesec dni po izstrelitvi bo vesoljski teleskop
prispel v orbito okrog druge Lagrangeeve točke sistema
Sonce-Zemlja, ki leži 1,5 milijona kilometrov stran od
Zemlje. Tam bo vzporedno z Zemljo obkrožal Sonce. Teleskopu bo pri
hlajenju znanstvenih instrumentov in senčenju 6,5-metrskega
glavnega zrcala pomagal velik raztegljiv petslojni senčnik, velik približno 20 x 14 metrov. Velikost
teleskopa in zahteva po nizkih temperaturah, ki so pogoj za
natančna opazovanja, sta predstavljali velik inženirski izziv.
Po ločitvi od zadnje stopnje rakete se bo zloženi
teleskop, ki ima maso 6,5 tone, med 30-dnevnim potovanjem v
ciljno orbito postopno razprl. Za popolno razprtje bo potrebnih kar 344 korakov!
Astronomi bodo z opazovanji lahko začeli pol leta po prihodu k
točki L2, ko se bo teleskop ohladil na delovno temperaturo,
usmeril in umeril svoje znanstvene naprave. NASA pričakuje, da
bo JWST dopolnil in nadgradil spoznanja, ki nam jih že tri
desetletja svojega delovanja od leta 1990 prinaša vesoljski
teleskop Hubble. Kot njegov naslednik bo razkrival še globlje
skrivnosti vesolja.
Infrardeči teleskop bo skušal odgovoriti na vrsto znanstvenih
vprašanj in s tem prispevati k razumevanju izvora vesolja in
našega mesta v njem. Opazoval bo del vesolja, ki ga človeštvo še
ni uzrlo. Njegov pogled bo namreč prodrl globoko v daljno
preteklost, ko so pred več kot 13 milijardami let nastale
prve zvezde in galaksije. Pri ultravijolični in vidni svetlobi s
prvih svetlih teles v vesolju je zaradi neprestanega
širjenja vesolja prišlo do rdečega premika, kar pomeni, da ta
svetloba danes do nas prihaja v infrardeči obliki. JWST bo
opazoval to infrardečo svetlobo z natančnostjo in
občutljivostjo, kot do zdaj ni bilo možno.
Teleskop James Webb bo lahko opazoval tudi bližnje
vesolje kot so planeti in druga nebesna telesa v Osončju.
Pomagal bo določiti njihov izvor in razvoj ter jih primerjati z eksoplaneti, ki krožijo okrog drugih zvezd. Opazoval bo tudi
eksoplanete, ki se nahajajo v »naseljivih območjih« okrog svojih
zvezd kar pomeni, da bi na njih lahko vladale ugodne razmere za
obstoj tekoče vode in razvoj življenja. S pomočjo opazovanja
svetlobe z matičnih zvezd, ki na poti do teleskopa prehaja skozi
atmosfero eksoplanetov, bo JWST določil kemijsko sestavo
atmosfere eksoplanetov.
Kamera je
posnela teleskop po ločitvi
od zadnje stopnje rakete ariane 5 +